O telefonih, ki naj bi bili pametni in jeznih ptičih na njih.

Pred kakšnim mesecem sem se odločila, da se nagradim z novo igračko in po štirih letih zamenjam telefon. Čeprav je moj stari telefon z le nekaj bojnimi ranami povsem funkcionalen, se mi je vseeno zdelo da so štiri leta za telefon že kar častitljiva doba, prilično taktično pa bi bilo tudi, da bi kdaj za spremembo opravila zamenjavo še preden mi stara reč crkne. Ker potem je na koncu vedno tako, da je, kljub temu, da večina ljudi menja telefon na približno dve leti, v celi širši družini edini funkcionalni mobitel naša stara Nokia. V letih, da bi zdaj že lahko bila v puberteti, oblike, da bi zanjo dandanes skoraj potreboval orožni list.

In sem si nabavila Samsunga. Po dvodnevni  »I'm so in!!« ekstazi pa sem le ugotovila, da ni telefon prepameten zame, ampak da je nekaj resno narobe predvsem z internetnimi aplikacijami.

In kot pravi informacijski odvisnež sem se zgrozila nad prognozo, ki je kazala v smeri komunikacijskega mrka, da sploh ne omenim dejstva, da mi je uspelo nabavit telefon, ki ima dejansko slabše funkcije od prejšnjega. Seveda sem zadevo hitro vzela v roke, ter telefon nesla na servis, kjer so bili tako prijazni, da so mi za tisto uro, ki se je kasneje raztegnila v tri dni, ti trije dnevi pa v en teden, uredili nadomestni telefon. Mogoče imam res visoka pričakovanja, bi se pa zlagala, če bi rekla da me ni malce potrlo ko sem kot nadomestilo za svoj super pametni novi (nefunkcijonirajoči, ampak novi pa) telefon dobila prototip telefona, ki človeku omogoča da res lahko telefonira. In napiše kak sms. Grozovito.

Pa vendar je teden tudi tako minil, in dobila sem nazaj svojo igračko. Bolj ali manj tako kot sem jo na servisu pustila. Uradna razlaga? Tako kot ni najbolj pametno kupit model avta z novejšo elektroniko recimo, tudi ni najbolj pametno kupit novejši model telefona z novejšo programsko opremo, ker so ga zagotovo poslali na trg takega da je na njem prostora še za veliko izboljšav. In ko seveda logično, vprašam če to tako moti samo mene, dobim izstreljen odgovor da ja, z za moj ego vsaj malo amortizerajočo sociološko podkrepljeno ugotovitvijo, da lastništvo takoimenovanega pametnega telefona še ni nujno premo sorazmerno z rabo kvazi naprednih aplikacij, ter da so pametni telefoni pač moderni. No, da ima vsaj zaslon na dotik. Če nečesa torej ne uporabljaš, te verjetno tudi pretirano ne gane če ne dela.

Sledita dve možni razlagi. Poenostavljeno:
1) Moderni ljudje kupujejo neracionalno. Stvari ki ne potrebujejo (z denarjem ki ga nimajo, da bi naredili vtis na ljudi, ki jih ne marajo) oziroma ne znajo uporabljati. 
2) Očitno moderni ljudje potrebujejo Angry birds. Drugače nekako ne vem kako bi pojasnila, zakaj bi ljudje na večerji z drugimi ljudmi viseli na telefonu in igrali igrice.

Torej so mi na nek način u bistvu naredili uslugo! Da so prav taktno pri opisu telefona izpustili ime programske platforme (in se tako izognili wtf efektu = če nisem še nikoli slišal že ne more biti kak presežnik) in mi prihranili čas za socializiranje stare šole. Se še najde kdo, ki ti v tem procesu, da ne bi slučajno zgubljali časa z besedami, nabije priimek, ali pa kar spletno stran, na katero naj bi človek vrgel oči in dobil odgovore na vsa vprašanja, ampak hej, to je čisto preveč enostavno za moj okus.

In jasno: 
3) Če si človek že ne more privoščit, da bi bil moderen, mora bit toliko bolj racionalen.

Vse ugotovitve so pridobljene na empiričnih podatkih, zato imena niso izmišljena in res ne maram Samsunga, pri tem pa ni bil poškodovan noben serviser.