Zasledila sem neko kvazi urbano modrost, da naj bi bilo 25
let tista prelomnica, po kateri predvsem ženske temeljiteje premislijo ali se
spodobi, da izgovorijo tisto besedo na p ali k, v očeh tistih, katerih leta se
še končujejo na –najst pa se taiste ženske že klasificirajo za uporabe besede
vi. Hja. No pressure. Še vedno sem, glede na svoje empirične izkušnje,
prepričana, da kletvice pomagajo k čustveni katalizaciji, zaznava besede vi, ki
je namenjena meni, pa me sama po sebi mentalno postara za leto ali dve. Tudi ta
logika, da je največje poslanstvo predvsem žensk skozi leta to, da le ta kar se
da najbolje skrijemo mi ni preveč blizu. In kakorkoli se strinjam, da družbene
norme ohranjajo nek občutek reda, se mi zdi, da nas dostikrat tlačijo nekam,
kjer imamo od njih več škode kot koristi.
Večji del svojega življenja sem živela v prepričanju, da se
nam leta vendarle poznajo še kje drugje kot na številu svečk na torti, vedno
bolj pa se mi dozdeva, da je to le še ena floskula, zaradi katere so starši
upravičeni, da svojim otrokom pribijajo take kot »Če bi vsi skočili z mostu, bi
ti tudi?«. Tudi ti starši imajo svoje
mostove, le da otroci večinoma ne vejo zanje. Če sem nazadnje slišala to
besedno zvezo, ko sem pri trinajstih obupno hotela na koncert Big Foot Mame, se
v zadnjem času prav nenavadno velikokrat spomnim na to. Ko pošiljam prijave za
delo ljudem, ki se na kao profesionalnih družbenih omrežjih predstavljajo z
duck face fotko. Ko poslušam, da je normalno načrtovati nosečnost ne glede na
to, da se ti zaposlitvena pogodba izteka, ves denar, ki ga ne vržeš v položnice
pa doniraš fantu, za katerega se mimogrede že štiri leta ne moreš odločit ali
je pravi zate ali ne, da si poplača pivske in igralniške dolgove, saj so
navsezadnje vse tvoje kolegice tudi že noseče. Ko poslušam, kako se zaposleni
znašajo nad novim sodelavcem, ker so mu samo tako lahko kos, intelektualno pač
ne. In potem spet poslušam vse te ljudi, ki pametujejo, kako so otroci zbirčni,
medtem ko za razliko od njih, njim nekaj ne ustreza. Paradajz - paradižnik!
Razen tega, da večina, spet ne vsi, druge travme, fizično
odraste, drugih sprememb velikokrat ni prav dosti. Tudi zato se mi zdijo »srednješolski«
filmi prav nenavadno poučni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar