Danes mi je v oči padel še en izvrsten TED talk. Psiholog Barry
Schwartz se v svojem govoru The
paradox of choice poigrava z dogmo človekove svobode, oziroma točneje,
svobode izbire. Da, dogmo. Človekovo
dobrobit, počutje in zadovoljstvo se široko povezuje s človekovo svobodo izbire,
v resnici pa se mnogokrat izkaže, da izbira ljudi namesto, da bi jih
osrečevala, frustrira.
Sama se še spomnim, kako smo se za to, da smo sploh videli
kavbojke, vozili na drugo stran meje, kar se zdi sedaj, ko človek v trgovini lahko
izbira med enim metrom sladkorja skoraj nepredstavljivo. Vsaj »zahodnemu
človeku«, dejstvo pa je, da približno 25 tisoč ljudi vsak dan umre zaradi
revščine in z njo povezanimi razlogi, predvsem lakote.
Ti. zahodnjake pa medtem travmatizira, da ne govorimo zgolj
o izbiri vrste solatnega preliva, kot pravi Schwartz, da se moramo pravzaprav vsak
dan posebej odločiti, kakšna bo naša identiteta. Če se je torej moja mama upirala
družbenim vzorcem svojega časa in grozila staršem, da bo, če jo bodo silili v
poroko, šla za nuno, imamo sedaj na drugi strani starše,
ki ne želijo razkriti spola svojega otroka, ker želijo »otroku prepustiti
vso svobodo in izbiro pri tem, kako in v kaj se bo razvijal«. Resno se
sprašujem, če se taki starši sploh zavedajo, kakšno breme polagajo na drobna
ramena otrok.
Paradoksalno velika izbira ter tako pomembne odločitve ljudi
prej paralizirajo, kot osvobajajo, kar mnoge vodi v izogibanje velikim
odločitvam, saj je izbira in riziko za napačno oziroma slabo odločitev
enostavno prevelik, da bi se z njim soočili. Ker, nekaj je, da izbereš zanič
solatni preliv, nekaj povsem drugega pa, da slabo izbereš pokojninsko
varčevanje. Zaradi tega nikoli ne moremo biti povsem zadovoljni z rezultatom svoje
izbire, saj bi ta najbrž vedno lahko bila še boljša, oportunitetni stroški, ki
jih je prav zaradi velike izbire vedno več, pa nižji. Hkrati prijetnih
presenečenj praktično skoraj ni več, saj so naša pričakovanja tako visoka, da
nas lahko kaj še kvečjemu razočara.
In kaj lahko v zvezi s tem storimo? Če imamo na okolico
omejen vpliv, najbolje da začnemo pri sebi. Schwartz kot skrivnost sreče na
srce polaga nižja pričakovanja. Iz lastne izkušnje pa, pomaga tudi malce slabši
spomin.
